»Zmaga ni nekaj, kar se zgodi na igrišču, ko zapiska piščalka in zavreščijo navijači. Zmaga je nekaj, kar se gradi fizično in mentalno vsak dan, ko treniraš in vsako noč, ko sanjaš,« je rekel Emmit Smith, profesionalni igralec ameriškega nogometa.
V čast nam je, da smo od blizu spremljali pot nekaterih slovenskih športnikov z izjemnimi dosežki tudi na olimpijskih igrah.
Anamarija Velenšek – OI 2016, Rio (Brazilija)
Vir fotografije in celotni članek na Delo.si.
Urška Žolnir in Lucija Polavder – OI 2012, London (Velika Britanija)
Slovenska judoistka Urška Žolnir je na OI v Londonu 2012 osvojila zlato kolajno! V finalu konkurence do 63 kg je z vazarijem premagala Kitajko Lili Xu in Sloveniji priborila prvo kolajno na letošnjih igrah.
Žolnirjeva se je že v predtekmovanju predstavila v suvereni formi in vse tri tekme dobila predčasno s končnim prijemom. Najprej je ugnala Nemko Claudio Malzahn, nato po le minuti in 20 sekundah Ekvadorko Estefanio Garcia in v četrtfinalu še Alice Schlesinger iz Izraela. V polfinalu je nato z iponom že po dobrih dveh minutah premagala Mongolko Munkhzayo Tsedevsuren.
Bronasti medalji sta si v tej kategoriji priborili Japonka Ueno Jošie in Francozinja Gevrise Emane.
Lucija Polavder – OI 2008, Peking (Kitajska)
Zgodba Lucije Polavder in njena pot do bronaste olimpijske medalje v Pekingu leta 2008 se je začela kovati že na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004, kjer ji je poškodba mesec dni pred pričetkom iger pokvarila krstni olimpijski nastop.
A je pod vodstvom trenerja Marjana Fabjana prehodila štiriletno pot, ki jo je ripeljala do ovenčanja z bronasto medaljo v kategoriji nad 78 kg, proti vsaj 30 kg težji Južnokorejki Nayoung Kim.
Po odlični taktiki, ki je narekovala, da se mora Lucija paziti prijema okrog vratu in hkrati nenehno aktivno napadati, je s svojo taktiko prisilila sodnike, da so zaradi neaktivnosti kaznovali Nayung Kim, Lucija pa je borbo mojstrsko dokončala in tako dosegla večno slavo.
Luciji je v vlogi ”maserke” do medalje pomagala tudi Urška Žolnir. In čeprav je Luca, kakor jo kličejo vsi, ki jo poznajo, ena najlažjih in najnižjih bork v najtežji kategoriji, zna biti na tatamiju pogosto pravi strup za veliko težje in večje tekmice.
Vir fotografije in reportaža z dogodka Siol.net
Urška Žolnir – OI 2004, Atene (Grčija)
Urška Žolnir je junakinja za vse čase, saj je osvojila prvo slovensko olimpijsko medaljo v judu. In to v kakšnem slogu …
Na Olimpijske igre v Atene je kot prva rezerva odpotovala v zadnjem trenutku, le dva dni pred pričetkom iger, in se za vedno zapisala v zgodovino slovenskega športa. Seveda pa bi lesk medalje lahko bil še svetlejši, če se v polfinalni borbi proti Avstrijki Claudii Heillne bi zgodila Urškina manjša nezbranost, katero so sodniki v zadnji sekundi borbe spremenili v četrto kazen zaradi neaktivnosti.
Dosojena kazen je pomenila grenak poraz in kot da drama ne bi mogla biti še večja, se je borba za bronasto medaljo odvila že čez 10 minut. Urška pa je v borbi za bronasto medaljo (v kategoriji do 63 kg) proti Kanadčanki Marii Helen Chisholm pokazala, iz kakšnega testa je in jo odločila 38 sekund pred koncem, ko ji je uspel met za vazari.
Naša uspešna judoistka je prepričana, da ji do kolajne ne bi uspelo priti brez izredno trdega in dolgoletnega dela, ki ga je narekoval tvorec uspehov slovenskega juda, trener Marjan Fabjan.
Zgodba olimpijke 6 let po dosežku na portalu Slovenske novice.
