Poškodbe sklepnega hrustanca se glede na stopnjo prizadetosti hrustanca delijo na 4 stopnje. Vzroki so v veliki meri hipotetični in so odvisni od starosti in stopnje aktivnosti.
Sklepni hrustanec je gladka čvrsto elastična prevleka kosti v predelu sklepov. Njegova natančna pojavnost poškodb ni znana, literatura pa navaja, da se ta ugotovi pri kar 63% artroskopskih operacij kolenskega sklepa (Curl in sodelavci, 1997).
Kaj so poškodbe sklepnega hrustanca
Poškodbe sklepnega hrustanca se glede na stopnjo prizadetosti hrustanca delijo na 4 stopnje:
- V primeru 1. stopnje govorimo o zmehčanju hrustanca,
- v primeru 2. stopnje govorimo o prizadetostih sklepnega hrustanca, ki segajo do polovice debeline sklepnega hrustanca,
- v primeru 3. in 4. stopnje pa govorimo o prizadetostih sklepnega hrustanca, ki segajo čez polovico debeline sklepnega hrustanca.
Vzroki za poškodbo sklepnega hrustanca so v veliki meri hipotetični in so odvisno od starosti in stopnje aktivnosti (Minas, 1998).
Poškodbe kolenskih vezi, še posebej prednje križne vezi so ene tistih, ki značilno pripomorejo k poškodbi sklepnega hrustanca.
Poškodbe sklepnega hrustanca se ugotavljajo s pomočjo kliničnega pregleda, rentgenskega slikanja in magnetne resonance.
Kako zdravimo poškodbe sklepnega hrustanca
Poškodbe sklepnega hrustanca le delne debeline ponavadi ne zahtevajo operativnega zdravljenja, poškodbe hrustanca cele debeline pa običajno zdravimo operativno.
Ne-operativno zdravljenje vključuje mobilizacijo kolenskega sklepa za dosego in vzdrževanje optimalne gibljivosti kolenskega sklepa in trening mišične moči in vzdržljivosti z namenom doseči optimalno mišično moč in razmerje med sprednjo in zadnjo stegensko mišico. Velikokrat so poškodbe sklepnega hrustanca povezane z prekomerno telesno težo. V takšnih primerih je potrebno telesno težo primerno zmanjšati.
Operativne metode zdravljenje pa vključujejo:
- zgladitev z brivnikom,
- »mikrofrakturiranje«,
- »mozaikoplastiko« (prenašanje hrustančno-kostnih čepkov),
- vsaditev vzgojenega hrustanca.
Najpogosteje uporabljana metoda je »mikrofrakturiranje«, pri kateri se s posebnimi šili nalomi podhrustančno kost v predelu defekta hrustanca, s čimer se sproži rast novega hrustanca. Ta metoda se izvaja artroskopsko in je zato pri kritju hrustančnih defektov operacija prve izbire.
Prenašanje hrustančno-kostnih čepkov iz neobremenjenih predelov kolena na obremenjene dele, kjer ni hrustanca, predstavlja še eno operativno možnost. Zaradi podobnosti s sestavljanjem mozaikov jo imenujemo tudi »mozaikoplastika«.
Slabosti metode sta, da večinoma zahteva odprto operacijo in možnost kritje defektov le do 3 cm2.
Transplantacija v laboratoriju vzgojenih hrustančnih celic zahteva dva operativna posega. Prvi je artroskopski, v okviru katerega odvzamemo sklepni hrustanec. Nekaj tednov za tem sledi še odprta operacija. Predvsem laboratorijski del metode je drag, kar predstavlja glavno omejitev za širšo uporabo.
Avtor: Arthron – KLINIKA ZA SKLEPE, HRBTENICO IN POŠKODBE