Teniški komolec je posledica preobremenitve mišic podlahti, ki povzročijo vnetni proces in bolečino na zunanjem (lateralnem) področju komolčnega sklepa. V tem primeru najpogosteje govorimo o tendinitisu (vnetju tetiv).
Vzroki za nastanek teniškega komolca
Vzroki za nastanek teniškega komolca so različni.
Najpogosteje je vzrok v preobremenitvi (preobremenitveni sindrom), ki nastane kot posledica ponavljajočih se aktivnosti, pri čemer se bolečina stopnjuje. Teniški komolec je v večini primerov posledica preobremenitve ekstenzorjev podlahti (iztegovalk podlahti), še posebej mišice m. extensor carpi radialis brevis.
Pogosto se teniški komolec pojavi pri amaterskih igralcih tenisa, ki uporabljajo nepravilno tehniko. Teniški komolec se lahko pojavi tudi kot posledica drugih aktivnosti, ki povzročajo ponavljajoče obremenitve na lateralnem delu komolca, kot npr. delo z izvijačem, delo na računalniku, delo s kladivom, pretirano rokovanje …
Kako vemo, da gre za teniški komolec
Znaki teniškega komolca so:
- Težave pri dvigovanju predmetov
- Bolečina
- Zmanjšan obseg gibljivosti v komolčnem in zapestnem sklepu
- Zmanjšana mišična moč mišic podlahti (predvsem funkcionalne moči)
- Točkasta bolečina v predelu lateralnem epikondila (izrastka) komolca
- Bolečina traja običajno 6 do 12 tednov, neugodje lahko traja tudi nekaj let
Teniški komolec je posledica mikro poškodb v predelu mišične tetive in mišične ovojnice. Poškodovano področje mišične tetive/ovojnice je bolj občutljivo na ponovne poškodbe, ki vodijo v krvavitev, tvorbo brazgotinskega tkiva in nalaganje kalcija v sosednjih/okoliških tkiv.
Vnetni proces, ki ob tem nastane, zmanjša dotok krvi in posledični pritisk na radialni živec, ki je eden glavnih živcev za kontrolo mišic podlahti in zapestja.
Ker mišične tetive, ki pripenjajo mišice na kosti, ne dobijo enake količine kisika in krvi kot mišice, je celjenje v predelih mišičnih tetiv počasnejše, in prav zaradi tega lahko traja proces celjenja v posameznih primerih teniškega komolca tudi več let, kljub dejstvu, da se vnetje običajno umiri v šest do dvanajstih tednih.
Kako se zdravi teniški komolec
Teniški komolec se običajno zdravi kot obliko tendinitisa. V primeru, kadar teniški komolec povzročijo mišice in kosti komolčnega sklepa, pa govorimo o epikondilitisu. Kadar se bolečina pojavlja neposredno na zadnji strani komolčnega sklepa je lahko vzrok za teniški komolec tudi burzitis. Burzitis je posledica vnetja lubrikalnih (vlažnih) vrečk v sklepu. V primeru otekline, ki ne sodi med znake teniškega komolca, pa lahko gre za artritis, vnetje ali tumor.
Teniški komolec postane kronični problem, če ga ne zdravimo pravočasno in pravilno. Rehabilitacija je običajno razdeljena v 3 faze. V prvi fazi je potrebno zmanjšati bolečino in vnetje, pozitivno vplivati na proces celjenja in ustaviti oziroma preprečiti mišično atrofijo (oslabitev, propadanje mišičnih vlaken).
V prvi fazi se tako uporablja princip RICE (R- rest, I – ice, C – compress and E – elevate), se pravi počitek, hlajenje, kompresija in elevacija poškodovane okončine. Ključno je, da se izognemo vsem aktivnostim, ki sprožijo bolečino.
V drugi fazi je potrebno poskrbeti za primerno gibljivost, vzpostaviti pravilo biomehaniko komolčnega in zapestnega sklepa, poskrbeti za zadostno dolžino mišic podlahti (raztezanje mišic podlahti), povečati mišično moč in vzdržljivost (trening mišične moči in vzdržljivosti) ter poskrbeti za vzpostavitev dobre živčno-mišične kontrole mišic podlahti in postopoma vključiti funkcionalni (športno-specifični) trening. V nekaterih primerih se v drugi faze rehabilitacije priporoča uporaba opornice. Pomembno je, da posameznik ne postane odvisen od opornice in da jo v tretji fazi opusti.
V tretji fazi se vzdržuje mišična moč in vzdržljivost ter sklepna gibljivost. Posameznik se nato postopoma vrne v polne športne/delovne aktivnosti, ki jih je izvajal pred poškodbo. V zelo redkih primerih (manj kot 3%) je potrebno teniški komolec zdraviti operativno.
Kako preprečiti nastanek teniškega komolca
Nastanek teniškega komolca lahko preprečimo s pravilnim raztezanjem pred in po vsaki športni / delovni aktivnosti, ki obremenjuje / vključuje mišice podlahti, s pravilnimi dvigovanjem predmetov (dlan naj bo obrnjena proti telesu) ter pravilnim in zadostnim mišičnim treningom mišic podlahti.
Avtor: Arthron – KLINIKA ZA SKLEPE, HRBTENICO IN POŠKODBE