Poškodbe pri nogometu

Nogomet je eden najpopularnejših športov na svetu. Incidenca poškodb pri njem je 10 do 35 na 1000 odigranih ur, večina pa jih prizadene kolenski sklep in gleženj.

Poškodbe kolena predstavljajo kar 25% vseh poškodb pri nogometu. Nogometašice so bolj ogrožene za poškodbe kolena (Engstrom in sodelavci; 1991; Arendt in Dick, 1995).Pogoste so prav tako poškodbe mehko-tkivnih struktur. Od 61 do 90% vseh poškodb v nogometu prizadene spodnji ud.

Najpogostejše vrste poškodb pri nogometu so udarci, zvini in nategi. Večina poškodb je akutnih (travmatskih), le 4 to 22% vseh poškodb v nogometu je posledica preobremenitve in so kronične narave. Od akutnih poškodb so najpogostejše poškodbe zvini gležnja, udarci, mišične raztrganine (delne ali popolne), mišični krči. Pre-obremenitveni sindromi pri nogometaših najpogosteje prizadenejo področje ahilove tetitve. Ne zdravljenje le teh lahko vodi v rupturo Ahilove tetive, ki zahteva kirurško oskrbo in nekaj mesec trajajočo rehabilitacijo.

Vzroki za poškodbe pri nogometu so intrinzični (notranji) in ekstrinzični (zunanji). Med intrinzične sodijo: starost, sklepna stabilnost, mišična moč, mišično razmerje/simetrija, mišične skrajšave, nepravilna in nepravočasna rehabilitacija, predhodne poškodbe. Incidenca/nevarnost za poškodbe se povečuje s starostjo, neprimerno/zmanjšano mišično močjo in vzdržljivostjo, predhodnimi poškodbami ter nepravočasnim in nepravilnem zdravljenjem. Skoraj 1/3 vseh večjih poškodb v nogometu se zgodi v obdobju 2 mesecev po predhodni majhni poškodbi (Ekstrand in Gillquist, 1983). Ekstrinzični vzroki pa so povezani s stopnjo igranja, trajanjem in standardom treninga, uporabo športne obutve, ščitnikov goleni, stanja igrišča (umetna/naravna trava). Intrinzični in ekstrinzični dejavniki so med seboj povezani in so odvisni drug od drugega.

Za preventivo poškodb pri nogometu AAOS (Ameriško združenje ortopedskih kirurgov) priporoča:

- Pravilno segrevanje in raztezanje. Raziskave so pokazale, da so ne-ogrete mišice bolj izpostavljene poškodbam.
- Uporaba golenskih ščitnikov zmanjšuje nevarnost poškodb spodnjih okončin. Raziskave so pokazale, da so poškodbe spodnjih okončin pogostejše pri tistih nogometaših, ki ne uporabljajo golenskih ščitnikov.
- Uporaba določenih športnih čevljev
- Nogometna igrišča morajo biti dobro vzdrževana
- Znanje prve pomoči
- Pripravljenost za urgentne situacije
- Uporaba sintetičnih žog. Usnjene žoge postanejo zelo težke v deževnih razmerah in tako povečajo nevarnost za poškodbe.

Za uspešno zdravljenje poškodb pri nogometu pa je ključnega pomena pravočasno in pravilno zdravljenje, ki pa ga lahko omogoči le strokovni tim, ki vključuje zdravnik, fizioterapevta in trenerja , ki se posebej ukvarjajo s tovrstnimi poškodbami.

Literatura:

Arendt, E., Dick, R. (1995) Knee injury patterns among men and women in collegiate basketball and football. NCAA data and review of literature. American Journal of Sports Medicine, 23: 694-701.
Dvorak, J., Junge, A. (2000) Football injuries and physical symptoms. A review of the literature. American Journal of Sports Medicine, 28: S3-S9.
Ekstrand, J., Gillquist, J. (1983) Soocer injuries and their mechanisms: A prospective study. Medicine and Science in Sports and Exercises, 15: 267-270.
Engstrom, B., Johansson, C., Tornkvist, H. (1991) Football injuries among elite female players. American Journal of Sports Medicine, 19: 372-375.

Avtor: Arthron, Zavod za sklepne in športne poškodbe